Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju,
demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi
PREDSTAVITEV PROJEKTA
Koordinatorji Pakta za stabilnost na podlagi preteklih aktivnosti zaprosili ISCOMET naj pripravi projekt »Mariborska pobuda – Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju, demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi«, ki je začel delovati leta 2001.
Osnovna ideja projekta je organizirati ciljno usmerjene razprave v državah jugovzhodne Evrope (države bivše Jugoslavije, Albanija, Moldova, Romunija in Bolgarija) na teme, kjer lahko različne cerkve in verske skupnosti, glede na njihov velik vpliv na mišljenje in obnašanje ljudi, trajno prispevajo k spravi, strpnosti, demokraciji, človekovim pravicam, zaščiti verskih in etničnih manjšin ter sodelovanju in stabilnosti na področju jugovzhodne Evrope. Sprejemanje in spoštovanje teh vrednot je nujno za razvoj demokracije v državah jugovzhodne Evrope in njihovo vpetost v evropske strukture.
Cilji projekta so bili in bodo doseženi z sodelovanjem ljudi »dobre volje«, verniki in neverniki, člani verskih skupnosti, civilnih organizacij in institucij, akademikov, državnih uradnikov in vladnih funkcionarjev, predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij in drugih.
CILJI IN NALOGE
Prispevati k spravi, strpnosti in sodelovanju med narodi, širiti kulturo dialoga in spoštovanja mnenja drugih, izboljšati izobraževalne programe kakor tudi verski pouk s ciljem uresničevanja idej in namenov pobude, povečati širjenje idej in ciljev pobude v verskih sredstvih obveščanja, utrjevati spoštovanje načela politične, verske, kulturne in etnične pluralnosti, spodbujati - na makro in mikro ravni – sožitje v več-kulturni in več-verski družbi, širiti uresničevanje mednarodnih norm o verskih svoboščinah in pravicah, podpirati demokratično udeležbo ljudi v procesih odločanja na vseh ravneh brez diskriminacije, povečati možnosti za postopno vključevanje držav iz regije v evropske mednarodne strukture.
Pri uresničevanju teh ciljev so v ospredju zlasti naslednje naloge: opredeliti načine za učinkovit prispevek verskih skupnosti in drugih relevantnih organov in organizacij k uresničevanju ciljev Pakta za stabilnost in Mariborske pobude, ob upoštevanju posebnih razmer v posameznih družbenih in političnih okoljih:
-
opredeliti načine za dejansko izboljšanje stanja v regiji na področjih, ki jih pokriva Mariborska pobuda, ob upoštevanju tradicionalnih in zgodovinskih izkušenj ljudi, ki živijo v regiji,
-
proučiti možne načine za stalni dialog in sodelovanje v regiji, še posebej za dialog med cerkvami in verskimi skupnostmi, glede vprašanj, ki jih zajema Mariborska pobuda
-
širiti informacije o mednarodnih in še posebej evropskih standardih in izkušnjah, ki se tičejo vprašanj, ki so vsebina Mariborske pobude,
-
prispevati k dejavnostim v zvezi z obnovo, zaščito in ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine verskih manjšin v regiji,
-
opredeliti načine, še posebej na lokalni ravni, za krepitev demokracije, med-etničnih in med-verskih odnosov in za varstvo manjšin ter spodbujati sodelovanje med verskimi skupnostmi za dosego teh vrednot,
-
proučiti načine za izpopolnjevanje izobraževalnih sistemov, da bi mladim ljudem posredovali objektivne informacije o verskih skupnostih in etničnih skupinah v regiji,
-
prispevati k temu, da bi mednarodni politični in drugi dejavniki povečali svoje vedenje o razmerah v regiji glede vprašanj, ki so predmet Mariborske pobude,
-
razširiti in okrepiti strukturno sestavo, organizacijo in dejavnosti ISCOMET mreže.
AKTIVNOSTI MARIBORSKE POBUDE
Mariborska pobuda je bila v program ISCOMET sprejeta, kot nadaljevanje aktivnosti ISCOMET mreže, na tretji konferenci: »Demokracija, človekove pravice in zaščita pripadnikov etničnih in verskih manjšin v jugovzhodni Evropi«, ki jo je ISCOMET sklical od 23. do 25. februarja 2001 na Bledu.
Pobudo za ta projekt sta dala tedaj predsedujoči Pakta za stabilnost dr. Panagiotis Roumeliotis in posebni koordinator pakta g. Donald Kursch. Za izvedbo projekta sta predlagala ISCOMET Mrežo za demokracijo, človekove pravice, zaščito manjšin, sodelovanje in razvoj v jugovzhodni Evropi kot organizacijo, ki bi glede na izkušnje in dotedanje delo projekt lahko pripravila in koordinirala. Predlog projekta je pod pokroviteljstvom vlade Republike Slovenije pripravila delovna skupina mednarodne nevladne organizacije ISCOMET v sodelovanju z Evropskim centrom za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru (ECERS).
MOLDOVA
Svet Evrope v okviru programa CBM (Confidence Building Meassures) – »Program ukrepov za izgradnjo zaupanja« sofinancira projekt v Moldovi, ki poteka od maja 2004. Vodi in koordinira ga Mariborska pobuda.
Junija 2004 je Mariborska pobuda kot del projekta Moldova v glavnem mestu Chisinau (Kišinjevu) organizirala konferenco za laično in versko javnost o medverskem dialogu, vlogi religije in njenem vplivu na razvoj demokracije v Moldovi. Lokalni partner ISCOMET mreže je ASER – Združenje /zveza/ za etnične in regionalne študije, ki pripravlja tudi internetne strani, aprila 2005 pa so predstavili tudi publikacijo Demokracija in religija v Moldovi, ki je izšla v romunskem in angleškem jeziku z osemnajstimi referati lanske konference.
Konec maja 2005 je bil zaključek Projekta Moldova. Želja Mariborske pobude je nadaljevati z novimi vsebinami, predvsem na področju različnih oblik čezmejnega sodelovanja v Moldovi.
ROMUNIJA - TIMISOARA
Druga okrogla miza »Demokracija in religija – izkušnja Romunije« je potekala 31. maja in 1. junija 2002 v Timisoari v Romuniji. Organiziral jo je ISCOMET – Inštitut za etnične in regionalne študije v sodelovanju z: Aeropagus centrom za krščanske študije in sodobno umetnost, Timisoara; Euroregionalnim centrom za demokracijo, Timisoara in ECERS – Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru.
SRBIJA – BEOGRAD
Prvi dogodek v okviru Mariborske iniciative je bila okrogla miza »Prispevek verskih skupnosti k spravi, strpnosti, sodelovanju, demokraciji in človekovim pravicam v jugovzhodni Evropi«
